Vode

Slatinski vrelci

Zgodba Zdravilišča Radenci je zgodba o vodi, ki več kot stoletje kroji usodo prebivalcev Radencev in okolice in je ime tega kraja v podobi treh src ponesla v svet.
Študent medicine na Dunaju Karl Henn, je leta 1833 na poti s kočijo v Ljutomer na močvirnih travnikih v okolici Radencev zajel čudežno vodo, ki so jo domačini imenovali Bublja. Ko si je vrelce dobro ogledal, je ugotovil, da iz njega dobesedno vre in se ob tem dvigujejo mehurčki. Po 32 letih se je ponovno vrnil v Radence in ker vrelcev še nihče ni izkoriščal, se je kot tedaj že priznan zdravnik in strokovnjak za balneologijo, vedo o zdravilnih vodah, odločil, da bo kupil zemljišče in zajel čudežni vrelec.
Leta 1869 se je njegov trud obrestoval in po hrastovi cevi je iz globine 17 m pritekla prva slatina, ki jo je Henn poimenoval Radeiner Sauerbrunn, nad vrelcev pa dal zgraditi zbiralnik. O tem, da je tudi strokovna javnost poznala slatino iz Radencev priča leta 1872 objavljen članek v dunajskem Letopisu za balneologijo, hidrologijo in klimatologijo profesorja Kischa, enega vodilnih strokovnjakov - balneologov svojega časa.
Žal mu je bolezen onemogočila uresničitev sanj o zdravilišču in je pri 67 letih, najverjetneja za rakom na ledvicah, umrl.

Reka Mura

Zelo lepa je reka Mura s svojimi brzicami ter favno in floro v in izven nje. Mura je pretežno nižinska reka in teče kar 95 km po Sloveniji in je s tem ena izmed najdaljših pri nas. Svoj izvir ima v Avstriji v Nizkih Turah pod imenom Mur. Že v preteklosti je predstavljala mejno reko tako kot je to danes le del. Od 13. stoletja do prve svetovne vojne je tekla kot mejna reka med Avstrijo in Ogrsko, kar je tudi glavni razlog za razlike med Slovenci na levem in desnem bregu reke. To razliko lahko najlažje opazite, ko obiščete Prleke in Prekmurce vsake posebej. Razlike niso le v navadah in običajih, temveč tudi v prehrani in kar opazite kot prvo razliko je narečje. V pogovoru z domačini, ki so zelo gostoljubni na obeh bregovih reke Mure, se lahko dokaj hitro naučite določenih izrazov in razlike opazite tudi sami. Mura je nekoč služila kot pomočnik mlinarjem, vendar je opaziti, da ta poklic v tej obliki že izumira. Še v začetku 20. stoletja je bilo okoli 40 plavajočih mlinov na reki, danes se jih je ohranilo le malo. Kot etnološki spomeniki se v današnjem času obnavljajo in ponujajo izlet v preteklost. Seveda se na sprehodu na Poti ob Muri lahko sproščate ob pogledu na najzanimivejše rastline, ki rastejo tukaj v mrtvicah in močvirjih.

Podnebje

Pomurje ima subpanonsko podnebje z večjimi temperaturnimi nihanji med poletjem in zimo, padavin je razmeroma malo in so pogostejše v vegetacijski dobi.
V Radencih so preučili mikroklimo in dognali ugoden učinek na človeka pri zdravljenju in rekreaciji. Radenci imajo povprečno 850 mm padavin na leto, samo 12 meglenih dni in redko močnejši veter od 4 boforov. Povprečno število ur sončnega obsevanja (1785) na leto je 25 do 45 odstotkov večje kot v kotlinah osrednje Slovenije. Optimalne bioklimatske razmere so od začetka maja do srede oktobra, razen poletnih vročih in soparnih dni, ki jih ublažijo pogosti hitri prehodi nevihtnih front. Radenska mikroklima je pomirjevalna, ugodno vpliva na zdravljenje, rehabilitacijo in rekreacijo bolnikov; zdravi ljudje s klimoterapijo povečujejo telesno odpornost.

potok v Boračevi
gramoznice v Hrastje Moti
studenci
potok v Radencih

Gozdovi
park
trimček
zalog
Gaj

Hribi
Kapela
Janžev Vrh